- O knjižnici
- Storitve
- Vpis
- Iskanje, izposoja gradiva
- Podaljševanje, rezervacije gradiva
- Prevzem gradiva v ČUKomatu
- Prilagojene storitve za uporabnike s posebnimi potrebami
- Strokovno referentstvo
- Oddaljen dostop do e-virov
- Odprta znanost
- Bibliografije
- Medknjižnična izposoja
- CIP in obvezni izvod
- Izobraževanje uporabnikov
- Predlog za nakup
- Reproduciranje gradiva
- Oddajanje Glazerjeve dvorane
- Vprašaj knjižničarja
- Zbirke
- Kisum
- Domoznanstvo
- Pomoč
UKM
27.02.25
Likovno razstavišče
Fotografska razstava Gregorja Radonjiča z naslovom Globoko učenje / Metafizika dreves v Likovnem razstavišču UKM je avtorjeva prva samostojna predstavitev drevesne motivike v galerijskem prostoru, čeprav so njegove fotografije dreves in gozdov izšle že leta 2020 v fotoknjigi Drevesa. Naslov razstave »Globoko učenje« izhaja iz enega najbolj znanih pojmov s področja razvoja sodobne umetne inteligence, vendar ga tu razumemo kot njegov antipod: globoko učenje je treba usmeriti v metafiziko narave in se »globoko učiti« od nje, vključno z drevesi, temi najstarejšimi bitji na planetu. Le tako bomo lažje razumeli tudi omejitve globokega učenja strojev.
Kurator razstave: Mario Berdič Codella
Na ogled do 12. aprila 2025.
Vabljeni!
27.02.25
Sreda, 5. marec 2025, 18.00, Likovno razstavišče
Avtorjeva prva samostojna predstavitev drevesne motivike v galerijskem prostoru odpira vprašanja odnosa med tehnologijo in naravo. Naslov razstave, ki se navezuje na pojem umetne inteligence, avtor preoblikuje v poziv k učenju od narave, saj lahko le tako bolje razumemo tudi omejitve globokega učenja strojev. Kurator: Mario Berdič Codella.
Razstava bo na ogled do 12. aprila 2025.
Veseli bomo vašega obiska!
24.02.25
Četrtek, 6. marec 2025, 17.00, Glazerjeva dvorana
Na dogodku, ki je del cikla Zasedanja s knjigami, bo predstavljeno delo Further Discussions on Labour Mobility in the EU (2023), ki je nadaljevanje leta 2018 izdane publikacije Labour Mobility in the EU.
Knjiga vključuje razmišljanja, perspektive in kritične analize priznanih tujih raziskovalcev, ki naslavljajo nekatera najbolj ključna vprašanja v preseku med dinamiko trga dela v EU in vzorci čezmejne delovne mobilnosti.
Publikacijo bodo predstavile tri izmed desetih avtorjev in avtoric, in sicer urednici Mojca Vah Jevšnik in Kristina Toplak ter Sanja Cukut Krilić.
Veseli bomo vašega obiska!
06.02.25
Sreda, 12. februar, 17.00, Glazerjeva dvorana
Osmi zvezek zbirke Osebnosti, izdan pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru, se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Franceta Borka, učitelja in literarnega ustvarjalca, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojo predanostjo pisanju in kulturnemu življenju zaznamoval predvsem tedanjo mariborsko skupnost.
Publikacija je nastala na podlagi ustvarjalčeve zapuščine, ki jo je prof. dr. Elko Borko predal v hrambo Rokopisni zbirki Univerzitetne knjižnice Maribor.
O življenju Franceta Borka, njegovem ustvarjanju, zapuščini in nastanku publikacije se bodo pogovarjali prof. dr. Elko Borko, red. prof. dr. Marko Jesenšek in Tone Partljič. Iz Borkove zapuščine bo bral Stane Kocutar, pogovor pa bo vodila Valerija Stopar.
Veseli bomo vašega obiska!
05.02.25
Ponedeljek, 10. februar 2025, 17.00, Glazerjeva dvorana
V ciklu Spominjanja bomo tokrat govorili o borcu, terencu ter kulturniku pri slovenskih in hrvaških partizanih Milanu Apihu (1906–1992). Apih je leta 1925 končal mariborsko učiteljišče ter ob učiteljevanju (Hoče, Kungota itd.) deloval v zvezi Svobod in pri Sokolih. Vključil se je v delavsko gibanje in si v vročem letu 1934 pridelal štiri leta robije, v okviru katere je opravil »rdečo univerzo« in se povezal z revolucionarno tovarišijo. Po izpustitvi je organiziral delavsko podjetje Joštov mlin in deloval v antifašistični fronti, zato so ga internirali v Bileći, kjer je nastala njegova »Bilečanka«.
Po vojni je bil več let na funkcijah v Beogradu, leta 1954 pa je postal direktor Radia Ljubljana. Kmalu je postal predsednik mariborskega okraja, s 330.000 prebivalci največjega v državi, vendar se je zameril Titu in šel med poslance. Njegova zadnja funkcija je bila članstvo v ustavnem sodišču. Vseskozi je po malem pesnikoval, pisal igre in scenarije, objavljal kritične članke ter knjige memoarske literature. Aktiven je bil v osemdesetih, ko je nastajala zamisel in se je odločalo o samostojni Sloveniji.
Očeta bo predstavil Jure Apih, ekonomist in vodilni strokovnjak za marketing in oglaševanje (Studio Marketing, Marketing Magazin), urednik Teleksa in direktor Dela ter ustanovitelj Zlatega bobna. Avtor več knjig in množice člankov. Skupaj bomo razpredli mariborska leta Milana Apiha.
Organizatorji dogodka so Univerzitetna knjižnica Maribor, JSKD Maribor in Zveza kulturnih društev Maribor.
Veseli bomo vašega obiska!