Dogodki

Likovno razstavišče

Oblikovalka nakita Nataša Grandovec se tokrat predstavlja z deli na platnu v tehniki kolaža, s kolažem pa so nadgrajene tudi krajine slikarke Slađane Matić Trstenjak. Kustosinja razstave in avtorica besedila je dr. Marjeta Ciglenečki.

Na ogled od 20. 5. do 19. 6.

Ulična razstava

Na Grajskem trgu bo med 21. 5.–30. 6. 2021 na ogled ulična dokumentarna razstava o prelomnih dogodkih v času osamosvajanja Slovenije 23. in 24. maja 1991 v Pekrah in Mariboru. Ob pekrskih dogodkih 1991 se je zgodila prva žrtev v času demokratičnih procesov. Razstavljeno gradivo je iz Arhiva Večera in Univerzitetne knjižnice Maribor, razstavo je v sklopu prireditev ob obletnici pekrskih dogodkov pripravila Enota za domoznanstvo in posebne zbirke UKM.

Ulično razstavo si lahko ogledate tudi na portalu Kamra.

Pod arkadami UKM, Knjižno razstavišče

9. MAJ 1945 – DAN ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM – DAN EVROPE

Talna razstava pod arkadami knjižnice prinaša izbor črno-belih fotografij otrok iz fotografske mape, ki jo je izdal Muzej ljudske revolucije Slovenije leta 1972 in nosi naslov Dan, ki je otrokom vrnil prihodnost. Izbor in zasnova Gabrijela Kolbič.

Na ogled od 9. 5. – 17. 6.

Avla

Avtorsko oblikovani plakati Janeza Trpina za raznovrstne športne dogodke so pravi pokazatelj razmaha in avtonomnih oblikovalskih značilnosti, ki jih je domači plakat začel dobivati v obdobju po drugi svetovni vojni.

Trpin Janez                                                                 
Področje delovanja: uporabni grafik
Rojen: 7. decembra 1908 v Ljubljani
Umrl: 14. junija 1973 v Ljubljani

Prve napotke o umetniškem delu je dobil od očeta, izučil se je za litografa v Jugoslovanski tiskarni, nato obiskoval 1929–33 Drž. grafično akad. v Leipzigu (prof. Hermann Buhe) in se po končanem šolanju izpopolnjeval 1933–35 pri vodilnem grafiku Juppu Wiertzu v Berlinu.
Po vrnitvi v Ljubljano je bil sprva litograf v raznih podjetjih, nato svobodni umetnik. Trpin se je v 30-letih in v prvih letih po 2. svet. vojni uveljavil predvsem z oblikovanjem plakatov (turističnih in športnih), po 1945 pa z družbeno angažiranimi lepaki. Z veliko grafično kulturo, dovršeno risbo in vedrimi barvami je pomagal dvigniti raven slov. uporabne grafike. Med prvimi je uvedel v grafično oblikovanje fotografijo.

Vir: Damjan Prelovšek, Slovenski biografski leksikon, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725925/

Izbor: Gabrijela Kolbič