- O knjižnici
- Storitve
- Vpis
- Iskanje, izposoja gradiva
- Podaljševanje, rezervacije gradiva
- Prevzem gradiva v ČUKomatu
- Prilagojene storitve za uporabnike s posebnimi potrebami
- Strokovno referentstvo
- Oddaljen dostop do e-virov
- Odprta znanost
- Bibliografije
- Medknjižnična izposoja
- CIP in obvezni izvod
- Izobraževanje uporabnikov
- Predlog za nakup
- Reproduciranje gradiva
- Oddajanje Glazerjeve dvorane
- Vprašaj knjižničarja
- Zbirke
- Kisum
- Domoznanstvo
- Pomoč
Umetnost
Umetnost
Čas prebujenja
Brejc, Tomaž
Čas prebujenja se bere kot slika izseka nekega časa, kjer se pred bralcem razprostirajo fascinantni prizori zgodbe o umetnosti. Avtor si ob pisanju zastavlja številna vprašanja in postavlja zanimive teze, pri čemer črpa iz mnogovrstnih virov, da bi bralcem kar se da živo predstavil sodobno umetnostno zgodovino. Knjiga na izredno luciden in večplasten način združuje avtorjev oseben, likovni in simbolen pogled na slovensko umetnost. Pisanje Tomaža Brejca pa ni le faktografsko, temveč umetnine – knjigo bogati več kot 350 domačih in tujih reprodukcij – doživlja kot ustvarjalni gledalec in jih skozi množico kontekstov oživlja v njihovem času in prostoru. Tomaž Brejc nam s prvo knjigo sintetičnega pregleda slovenske umetnosti v dramatičnem času med letom 1880 in koncem prve svetovne vojne pripoveduje zgodbo o estetski izkušnji predmodernizma. V tem času se slovenski umetniki (Šubic, Kobilca, Ažbe, Grohar, Jakopič idr.) uveljavijo na velikih razstavah v Parizu, Münchnu in na Dunaju, hkrati pa modernizirajo religiozno umetnost in kiparstvo povzdignejo na profesionalno akademsko raven (Gangl, Zajec, Berneker). Oblikuje se družbenokritično boemstvo, ki se po prelomu stoletja usmeri od impresije k izrazu: barvni motiv nadomesti realistični predmet, slika pa se prelevi v atmosfero komplementarnih kontrastov.
https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/cas-prebujenja.html
COBISS.SI-ID: 134782211
Umetnost
Hinko Smrekar: Črnovojnik in protostripi na Slovenskem
Umetnostni zgodovinar Damir Globočnik in urednik Žiga Valetič sta posodobila pionirsko knjižico Hinka Smrekarja, ki velja za enega najzgodnejših avtobiografskih protostripov večjega obsega v globalnem merilu. Knjigo sta pospremila z eseji in 27 primerih drugih, krajših protostripov na Slovenskem.
COBISS ID: 68708355
Umetnost
Hinko Smrekar - Življenje in delo; Katalog dokumentiranih in evidentiranih del
Hinko Smrekar (1883–1942) je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela. Bil je mojster slovenske satire in karikature, ost je naperjal proti sebi, kazal na hibe prijateljev, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi.
Ob razstavi je izšel tudi katalog v dveh delih. V prvem katalogu je predstavljen Smrekarjev čas, življenje in delo, podrobneje so predstavljene tudi izbrane umetnine, ki so na ogled na razstavi. V drugem katalogu so navedene vse evidentirane umetnine z bibliografijo in seznam razstav.
COBISS ID: 66353411
Umetnost
Umetnost v času karantene: poskus (po)učne rabe družbenega medija v času karantene ali dvajset zapisov o likovni umetnosti
Janez Zalaznik
V času pandemije Covida-19 so se na splet preselili delo, izobraževanje, družabni stiki, kulturni dogodki. Avtor je karanteno izkoristil za serijo spletnih zapisov, ki so sedaj na voljo tudi v tiskani obliki. Knjiga ponuja poseben umetnostno zgodovinski pregled, dokument aktualnih razmer v času pandemije, napeto branje za vse vedoželjne. Je pa tudi koristen pripomoček za pedagoge in mentorje, saj na študiji primera pokaže didaktično moč povezovanja aktualnih, umetnostnih, zgodovinskih in družbenih vsebin.
https://knjigarna.jskd.si/umen
COBISS.SI-ID: 32527875
Umetnost
Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu
Fučikova, Eliška
Galerija slik Praškega gradu (Obrazárna Pražského hradu) sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Cesar Rudolf II. je veljal za strastnega zbiratelja, toda njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje izjemnih, zanimivih, kurioznih ali bizarnih objektov. Cenil in zanimalo ga je vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in znanstveniki, zbrani na njegovem dvoru. V času Rudolfovega vladanja je Praga drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in "Meka znanosti in umetnosti". Njegova galerija, v kateri je bilo približno 3000 slik, in zbirke v t. i. Kunstkammer, kabinetu umetnin, niso bile namenjene občudovanju javnosti, temveč tistim, ki so znali ceniti njihove kvalitete in izkoristiti njihov nauk.
https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/mojstrovine-pinak...
COBISS.SI ID: 25831683
Umetnost
Ikone, zakladi ruskih muzejev
Fedorchuk, Alexei
Katalog obravnava pomen in dediščino ikon ter predstavlja ikone z razstave ruskih ikon v Mestnem muzeju Ljubljana.
"V začetku 20. stoletja se je Rusija imenovala dežela cerkva in ikon. Ikona je spremljala človeka od rojstva do smrti. Ko je na svet privekal dojenček, je družina naročila ikono svetnika, na čigar dan so otroka krstili; ko se je poročil mlad par, sta mladoporočenca za poročno darilo prejela sveti podobi, ki sta nato postali družinski svetinji in se prenašali iz roda v rod. Ikone so slikali ob življenjskih prelomnicah in na njih upodabljali svetnike, na godovne dneve katerih se je v družini zgodilo kaj pomembnega. Sveta podoba je blagoslavljala ves prostor človeškega življenja in delovanja: ikonostase in molitvene podobe v cerkvah, izbrani prostor za domače bogoslužje v hiši, ikone so visele nad hišnim pragom podeželskih dvorcev, zemljiških gospostev, v kotu kmečke izbe, obešali so jih celo v živinske staje. Posebni, prenosni križi in ikone, ki so lih uporabljali na procesijah ob prazničnih slovesnostih ali dneh žalovanja, in čudodelne svetinje, ki so romale iz cerkve v cerkev, so pravzaprav preželi celotno rusko ozemlje ter varovali prebivalce pred nesrečami in trpljenjem. Vseprežemajoča prisotnost ikon ima na ruskih tleh večstoletno tradicijo ..." (str. 13)
