Simpozij ob 100-letnici rojstva teologa in filologa ddr. Jožeta Rajhmana

Petek, 15. november, 10.00–13.00, Glazerjeva dvorana (četrtek, 14. november, Velika dvorana ZRC SAZU, Ljubljana)

Pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru bo 14. in 15. novembra v Ljubljani in Mariboru potekal Simpozij ob 100-letnici rojstva pronicljivega, kritičnega misleca, teologa in filologa ddr. Jožeta Rajhmana.

Na simpoziju bodo svoje prispevke z različnih področij Rajhmanove misli in delovanja prestavili: dr. Marko Snoj, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, dr. Aleš Maver, dr. Marko Jesenšek, dr. Jonatan Vinkler, dr. Janez Juhant, dr. Edi Kovač, dr. Blanka Bošnjak, dr. Vinko Potočnik, dr. Avguštin Lah, dr. Vinko Škafar, dr. Ivan Platovnjak, dr. Mateja Pevec Rozman, dr. Peter Kovačič Peršin, dr. Srečko Reher, dr. Igor Černe.

Častni odbor simpozija

Akademik prof. dr. Peter Štih, predsednik SAZU, predsednik Častnega odbora simpozija

Dr. Tadej Stegu, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani

Dunja Legat, ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor

Msgr. mag. Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof metropolit

Organizacijski in programski odbor simpozija

Akademik prof. dr. Marko Jesenšek, predsednik Organizacijskega odbora simpozija,

Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani

Dr. Fanika Krajnc-Vrečko, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani

Dr. Vlasta Stavbar, vodja Enote Domoznanstvo, Rokopisni oddelke UKM

Dr. Srečko Reher, Biotehniška šola Maribor

Jože Rajhman (17. 11. 1924 – 25. 6. 1998), v Mariboru živeči duhovnik, duhovni in pastoralni teolog, literarni zgodovinar in leksikograf sodi v tisto generacijo slovenskih teologov, ki so se kljub izločitvi teološke fakultete iz univerze in javnega družbenega življenja v drugi polovici
20. stoletja uspeli uveljaviti v slovenskem znanstvenem prostoru.

Njegov bogati opus obsega okoli 500 bibliografskih enot s področja pastoralne teologije, duhovne teologije, teološke antropologije, ekleziologije in ekumenizma. Raziskovanje slovenske duhovne, kulturne in literarne zgodovine ga uvršča med vodilne poznavalce slovenskega protestantizma in njegovega glavnega akterja Primoža Trubarja.

Na to temo so izšla monografska dela, med katerimi so najpomembnejše korespondence Primoža Trubarja in slovenskih protestantov, ki so izšle pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Njegovo duhovno izročilo je moč spoznati v knjižici Božje okolje v človeku, ki izpričuje globokega duhovnega misleca, svetovljana in hkrati človeka najširših filoloških in duhovnih obzorij.

Program