OtrociPredavanje Cestni otroci

17.10.13

Vabljeni na predavanje

dr. Andrej Naterer:
CESTNI OTROCI

v torek, 22. oktobra 2013, ob 13. uri
v Avlo Univerzitetne knjižnice Maribor

Predavanje bo dopolnjeno z video gradivom iz antropološkega dokumentarnega filma Bomži – cestni otroci v Makejevki.

Kratek opis filma:

Film je posnet po knjižni predlogi znanstvene monografije z istim naslovom in ima format antropološkega dokumentarnega filma. Govori o življenju cestnih otrok v mestu Makejevka na jugovzhodu Ukrajine. Film ima štiri poglavja od katerih se vsako ukvarja s posebnim aspektom življenja na cesti:

Prvo poglavje s podnaslovom Bivši so-igelniki, predstavi individualne zgodbe otrok, ki že vrsto let živijo na cesti v ukrajinskem mestu Makejevka. Skupaj s tem so v podpoglavju predstavljeni tudi nekateri pomembni makro- in mikro- socialni faktorji, ki so privedli do pojava brezdomnosti v regiji, s posebnim poudarkom na družinski situaciji otrok.

Drugo poglavje, s podnaslovom Življenje na cesti, predstavlja ključne točke življenja otrok na cesti, kot sta na primer življenje v podzemni rovih (tipluhah) in cestna ekonomija. V tem poglavju je predstavljeno tudi zgodovinsko in socialno ozadje problema cestnih otrok v regiji.

Tretje poglavje predstavlja intravenozno uživanje Baltuške, narkotika, ki ga otroci na cesti sami pripravljajo in ima izjemno močan vpliv tako na življenje na cesti, kot tudi iztek njihovih cestnih karier. Predstavljeni so postopki priprave narkotika, pridobivanje vseh komponent, konzumiranje in nekatere posledice uporabe.

Četrto poglavje se ukvarja z vprašanjem kako naprej, opiše zaključke v filmu predstavljenih življenjskih poti in predstavi samo-refkelsije otrok, ki so večino svojega življenja preživeli na cesti in za razliko od svojih vrstnikov ostali živi.

Posebnost filma je tudi v tem, da so približno 10% zbranega vizualnega gradiva zbrali cestni otroci sami. Med izvajanjem terenskega dela so bile med otroke razdeljene videokamere in fotoaparati, podani pa so jim bili tudi napotki, kako uporabljati opremo in kaj snemati. Ta metoda je bila aplicirana predvsem z namenom rekonstrukcije tistega dela vsakodnevnega življenja otrok, v katerega raziskovalec nima vstopa, ker pa je bilo zbrano gradivo relativno kvalitetno, ga je bilo mogoče uporabiti tudi pri montaži filma.

 

UKM logo

Filmika logoPremiera filma Zaklonišče

17.10.13

Vljudno vabljeni na premiero kratkega igranega filma Zaklonišče, ki bo v petek, 18. oktobra 2013, ob 18.30 uri v večnamenski dvorani Rotovž, Glavni trg 2 (nekdanje lutkovno gledališče).

Film je delo udeležencev in mentorjev filmske šole, ki je potekala pod okriljem Univerzitetne knjižnice Maribor od 27. marca do 27. junija 2013.

Veselimo se srečanja z vami!

 

Projekt je bil izveden v sodelovanju s Kinom Svečina in Kulturnim inkubatorjem MKC Maribor.

 

Alice Munro - Nobelova nagrajenka za književnost

17.10.13

Letošnja Nobelova nagrajenka za književnost je kanadska pisateljica Alice Munro, katere zbirko kratkih zgodb z naslovom Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva, je Založba Litera slovenskim bralcem ponudila v slovenščini leta 2010.

Kot so sporočili s Kraljeve švedske akademije, je nagrado dobila kot "mojstrica sodobne kratke zgodbe"."Nekateri kritiki jo imenujejo kanadski Čehov," je v obrazložitvi nagrade še zapisala akademija. "Njena besedila pogosto prinašajo opise vsakdanjih, a odličilnih dogodkov, neke vrste epifanij, ki razsvetljio obdajajočo zgodbo, skoznje pa se zasvetijo eksistenicialna vprašanja," še piše v obrazložitvi. Munrojeva, rojena leta 1931, je znana predvsem po kratkih zgodbah; tekom let jih je povezala v številne zbirke. Pisati je pričela že v najstniških letih. Leta 2009 je prejela Bookerjevo nagrado za življenjsko delo.

Eden od kritikov zapisal, da je kratka zgodba v njenih rokah, tako kot je bila pri Čehovu, dovolj velika, da drži cel svet. V njenih zgodbah se »malo zgodi«, vse je utemeljeno na epifaničnem trenutku, nenadni razsvetlitvi, konciznem in subtilnem detajlu. Njene zgodbe se ukvarjajo z ljubeznijo in z delom, in s propadom obeh. S Čehovom jo veže tudi obsesivno ukvarjanje s časom, z našo nezmožnostjo, da bi ustavili njegovo nezadržno napredovanje. Stalna tema njenih zgodnjih del so bile dileme odraščajočih deklet, v poznejših delih, tudi v Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva (njena deseta, za mnoge najboljša knjiga kratkih zgodb) pa so v središču pozornosti dileme srednjih let, ženske in njenega staranja.

 Založba Litera je leta 2010 v slovenščini izdala njeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva.

Knjiga je dosegljiva na povezavi v spletno knjigarno Založba Litera.


Preberite 18 kratkih zgodb Nobelove nagrajenke

 

 

Fotografska razstava članov Društva študentov invalidov Slovenije

17.10.13

MLADINSKA IZMENJAVA V LIEGEU: fotografska razstava članov Društva študentov invalidov Slovenije

Fotografije s fotografske delavnice v Belgiji odražajo dojemanje svetlobe in fotografije slepih in slabovidnih.

Razstava bo na ogled od 11. do 26. oktobra.

Avla Univerzitetne knjižnice Maribor

Openaccess Slovenia logoTeden odprtega dostopa

17.10.13

 

Mednarodni teden odprtega dostopa, 21. oktober do 25. oktober 2013

www.openaccessweek.si

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani  v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in

Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru

s tehnično podporo Arnesa

vas ob mednarodnem tednu odprtega dostopa vabita na videokonferenčni pogovor s profesorjem ameriške univerze Harvard dr. Petrom Suberjem, enim izmed utemeljiteljev  ideje odprtega dostopa do znanstvenih del.

Pogovor bo potekal 21. oktobra 2013 ob 15.30 uri hkrati v zbornični dvorani rektorata Univerze v Ljubljani (moderator Miro Pušnik, direktor CTK)

 in Podreccini dvorani rektorata Univerze v Mariboru (moderator prof. dr. Jozsef Györkös).

Prof. Peter Suber je eden izmed utemeljiteljev ideje odprtega dostopa do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov.  Bil je član BOAI – Budapest Open Access Initiative, ki je leta 2001 položila temelje novega modela licenciranja znanstvenih objav.  Leta 2003 je bil imenovan na mesto raziskovalca v organizaciji SPARC – Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition.  Od leta 2009 deluje na Univerzi Harvard. Leta 2011 je postal direktor HOAP – Harvard Open Access Project, leta 2013 pa še direktor pisarne »Harvard Office for Scholarly Communication«.  Je avtor številnih publikacij, še posebej poznana je njegova knjiga Open Access (v OA dostopna na http://mitpress.mit.edu/books/open-access).

V odprti interaktivni diskusiji s poudarkom na dosedanjih izkušnjah v Sloveniji bomo razpravljali o: pomenu in  licenciranju odprtega dostopa, 

o odnosu založnikov do  odprtega dostopa,  o zahtevah evropskih in ameriških znanstvenoraziskovalnih politik, 

o sistemih  vrednotenja ter o  odmevnosti znanstvenega dela v odprtem dostopu.

Udeleženci ste vljudno vabljeni k aktivnemu sodelovanju.

Zaradi lažje organizacije mednarodnega pogovora vas prosimo za predhodno prijavo

na e- naslov irena.jaksa@ctk.uni-lj.si (Ljubljana) in dunja.legat@um.si (Maribor).

Videokonferenčni pogovor bo mogoče spremljati tudi preko spleta.

Spletni naslov bo objavljen na spletnih straneh Centralne tehniške knjižnice (http://www.ctk.uni-lj.si/) in Univerzitetne knjižnice Maribor (www.ukm.si).

Vljudno vabljeni!

Strani