Odpiralni čas med prazniki

18.12.13

Knjižnice na fakultetah UM so zaradi kolektivnega dopusta zaprte od 23. 12. 2013 do vključno 1. 1. 2014.

Pregled po posameznih dnevih:

Ponedeljek, 23. 12. 2013 odprto od 8. do 19. ure
Torek, 24. 12. 2013 odprto od 8. do 13. ure; ČUK od 12. do 18. ure
Sreda, 25. 12. 2013 zaprto
Četrtek, 26. 12. 2013 zaprto
Petek, 27. 12. 2013 odprto od 8. do 19. ure
Sobota, 28. 12. 2013 odprto od 9. do 13. ure
Ponedeljek, 30. 12. 2013 odprto od 8. do 19. ure
Torek, 31. 12. 2013 odprto od 8. do 13. ure; ČUK od 12. do 18. ure
Sreda, 1. 1. 2014 zaprto
Četrtek, 2. 1. 2014 odprto od 8. do 19. ure

Želimo vam prijetne praznike in srečno 2014!


Katedra 1961-1994

11.12.13

KATEDRA 1961‒1994: svobodno medijsko ozemlje

Razstava o dobrih treh desetletjih znamenitega mariborskega časopisa.

Razstava bo na ogled od 12. decembra do 1. februarja.


Vabilo na fotografsko razstavoFotografska razstava

05.12.13

Avla

JANKO RAVNIK (1891–1982): spominska fotografska razstava 

Razstava fotografij, posnetih pred 2. svetovno vojno, je nastala v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom.

Razstava bo na ogled do 4. januarja.

Fotografije iz obdobja pred 2. svetovno vojno prikazujejo redko viden in v strokovnih krogih še neobdelan fotografski opus priznanega slovenskega umetnika ter velikega občudovalca in ljubitelja narave. Namen dogodka, posvečenega Janku Ravniku, je prikazati ljubezen in spoštovanje, ki ga je čutil do slovenskega gorskega sveta, izkazoval pa skozi fotografijo in filmski trak.

Odprtje bo uvodoma obogateno s projekcijo prvega slovenskega celovečernega filma V Kraljestvu Zlatoroga, ki je bil posnet leta 1928, nastal pa je na pobudo in pod režijo prof. Janka Ravnika – v Glazerjevi dvorani UKM.


Naslikan stolpNarcis Kantardžić

02.12.13

Likovno razstavišče

Slikarska razstava akademskega slikarja Narcisa Kantardžića.

Narcis Kantardžić je ob nastopu na slovenski likovni sceni zapolnil specifično slogovno in ikonografsko nišo,  saj med domačimi avtorji zlepa ne najdemo podobnega klasičnega obravnavanja krajine s specifično arhitekturno simboliko v okviru večpomenske tematike minljivosti. Že od daleč prepoznavna motivika osamljenega stolpa v spokojni pokrajini kaže značilno slogovno izrazno dihotomijo s poudarjeno časovno simboliko, saj so arhitektonske konstrukcije upodobljene v skladu z geometrijsko perspektivo v plastično realistični maniri z reminiscenco na renesanso (staro), medtem ko učinkuje krajina s travniki in gozdovi ter razgibanim, z oblaki nasičenim nebom, nekoliko bolj baročno slikovito (novo). (Podobno so severnjaški mojstri uporabljali romanske loke za označbo dogodkov v Stari zavezi, gotske pa v Novi.) Tisto, kar je ustvaril človek, torej pripada preteklosti, neokrnjena narava pa si je znova pridobila svoje mesto v  prihodnosti. Prvotni pomen Kantardžićevih stolpov je sicer neznan, saj lahko imajo bodisi obrambno nalogo bodisi funkcijo svetilnikov ali pa so čisto navadni simboli človeške nečimrnosti, v skladu s starodavno svetopisemsko zgodbo o Babilonskem stolpu, ko so ljudje posegali po božanskih duhovnih sferah na popolnoma zgrešen način, podobno kot Ikar. Tukaj pride do izraza klasična simbolika nečimrnosti, katere vsebina izvira iz starozaveznega Pridigarja (Vanitas vanitatum, omnia est vanitas), ki pa si je v umetnostni zgodovini pridobila tudi pomen minljivosti, torej neke vrste memento mori. Pred stolpi, ki so lahko pravokotnih,  cilindričnih ali kombiniranih oblik, in neredko okrašeni s človeškimi ali angelskimi skulpturami s fanfarami, ki oznanjajo nekdanjo slavo človeške civilizacije,  se pogosto nahajajo umetni ribniki ali večji bazeni pravokotnega (zemlja) ali okroglega (vesolje) tlorisa, seveda v perspektivi, s popolnoma mirno gladino, morda s pomenom zrcala človeške duše, četudi ne odražajo ničesar več. V novejšem umetnikovem ustvarjalnem obdobju lahko skrajno redko opazimo tudi osamljen človeški lik, bolj podoben silhueti kot živemu bitju, ki skuša zaman uzreti svojo izgubljeno podobo v vodi - naravi.  Kakor je vizija človeškega obstoja po Narcisu Kantardžiću dokaj pesimistična, pa gleda na bodočnost zemlje v celoti toliko bolj optimistično, saj lahko narava očitno bolje shaja brez naše prisotnosti. 

Narcis Kantardžić je rojen 7. aprila 1958 v Derventi (BiH). Diplomira na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu leta 1982 v razredu prof. Milorada Ćorovića. Je eden izmed inicijatorjev likovne skupine „Zvono“. Neposredno pred vojno je izbran za asistenta pri profesorju Laliću na ALU v Sarajevu. Med vojno se preseli v Celje, kjer tudi živi in ustvarja.

Razstava bo na ogled do 4. januarja.

Odprtje: petek, 6. decembra, 12.00


Predstavitev Web of Knowledge

20.11.13

V četrtek, 21. novembra 2013, vas ob 10.30 vabimo v ČUK – Čitalnico Univerzitetne knjižnice Maribor

na predstavitev Citation Connection Complete Web of Knowledge

Predava: Guillaume Rivalle, Thomson Reuters Strategic Business Manager

Predstavljeni bosta dve temi: Citation Connection in relevantnost za slovensko akademsko skupnost in Novosti podatkovne baze Web of Science 2014.


Raziskovalci se pri svojem delu vedno pogosteje soočajo z novimi zvrstmi publikacij. Vsebina, ki ni zajeta v znanstvenih revijah, postaja vse pomembnejša za rast raziskovalne odličnosti in Citation Connection je odgovor na ta nov trend. Citation Connection je skupna vstopna točka do največje zbirke raziskovalnih podatkov, publikacij in patentov na svetu ponudnika Thomson Reuters. Vključuje v našem okolju že znane Web of Science in Conference Proceedings Index, pa tudi baze Book Citation Index, Current Chemical Reactions, Index Chemicus, BIOSIS Citation index, Current Contents Connect, Derwent Innovation Index, Data Citation Index, Medline, Zoological Index in Journal Citation Report. Predstavitev bo v angleškem jeziku.

Prosimo za najavo udeležbe na e-naslov: tajnistvo.ukm@um.si.

Vabljeni tudi k testiranju: uporabniki konzorcija Web of Science lahko do 10. decembra 2013 na spletnem naslovu http://isiknowledge.com dostopate do celotne ponudbe Web of Knowledge.

 

Strani