POGOVOR OB RAZSTAVI »GLAZERJEVI NAGRAJENCI 2012–2022«POGOVOR OB RAZSTAVI »GLAZERJEVI NAGRAJENCI 2012–2022«

03.11.22

Petek, 4. november, 17.00, Avla

Ob razstavi v razstavišču Avla bo ob odprtju potekal pogovor, ki ga bo povezoval Nino Flisar. O fotografijah nagrajencev in o zgodovini, vlogi in pomenu Glazerjevih nagrad se bodo pogovarjali avtor fotografij Branimir Ritonja, predsednik odbora za podelitev Glazerjevih nagrad prof. dr. Miran Štuhec in eden od pobudnikov podeljevanja nagrad mag. Franci Pivec.

RAZSTAVA »GLAZERJEVI NAGRAJENCI 2012–2022«RAZSTAVA »GLAZERJEVI NAGRAJENCI 2012–2022«

28.10.22

Avla

Razstava portretnih fotografij nagrajencev Glazerjevih nagrad 2012-2022 v črno-beli tehniki fotografa Branimira Ritonje. 

Na ogled do 30. novembra.

 

MOJ NAJLJUBŠI KOTIČEK SKOZI OČI UMETNE INTELIGENCEMOJ NAJLJUBŠI KOTIČEK SKOZI OČI UMETNE INTELIGENCE

21.10.22

Avla

Razstava likovnih izdelkov otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v program vzgoje in izobraževanja na Centru Gustava Šiliha Maribor.

Otroci so v Tedna otroka likovno ustvarjali na temo »Moj najljubši kotiček«. Z uporabo trenutno dostopnih orodij umetne inteligence in izdelkov otrok so nastala nova, drugačna, edinstvena likovna dela. Razstava originalnih in spremenjenih izdelkov želi prispevati k razpravi o prihodnosti uporabe modernih orodij, ki so nam na voljo.

Na ogled od 24. do 29. oktobra.

 

VOLES AND LEMMINGS: (ARVICOLINAE) OF THE PALAEARCTIC REGIONVOLES AND LEMMINGS: (ARVICOLINAE) OF THE PALAEARCTIC REGION

21.10.22

Sreda, 26. oktober, 17.00

V Zasedanjih s knjigami bo tokrat predstavljena znanstvena monografija avtorjev Borisa Kryštufka in Georgyja Shenbrota. Z enim od njiju, dr. Borisom Kryštufkom, se bo o knjigi, ki je izšla pri Univerzitetni založbi UM, pogovarjal dr. Franc Janžekovič.

Voluharice in lemingi so z vrstami najštevilčnejša skupina palearktičnih glodavcev, zato so pogosto predmet temeljnih in aplikativnih raziskav. Pričujoče delo, ki združuje dosežke molekularne genetike s tradicionalno taksonomijo, je aktualen vodnik v taksonomijo živalske skupine, za katero se zanimajo epidemiologi, biostratigrafi, zooarheologi, evolucijski biologi, populacijski ekologi, varstveni biologi, muzejski kustosi in raziskovalci drugih bioloških področij. Besedilo spremlja 331 ilustracij in več kot 1000 referenc. Za vsako od 128 vrst so podane morfološke posebnosti in natančni zemljevidi razširjenosti.

PRVA KONFERENCA DAN ODPRTE ZNANOSTIPRVA KONFERENCA DAN ODPRTE ZNANOSTI

18.10.22

11. oktobra 2022 se je v Ljubljani odvila prva konferenca Dan odprte znanosti, v so-organizaciji Akademske in raziskovalne mreže Slovenije – Arnes, Univerzitetne knjižnice Maribor ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Konferenca predstavlja enega od prvih dejanj od ustanovitve Slovenske skupnosti odprte znanosti, katere namen je razvoj in spodbujanje uporabe odprte znanosti v Sloveniji. Ustanovitev Slovenske skupnosti odprte znanosti so s svojimi nagovori počastili pomembni gostje in predstavniki Evropske komisije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, združenja Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC), predstavniki dveh vodilnih in sočasno javnih slovenskih univerz ter ostali pomembni mednarodni in domači govorci, kar kaže na pomembno prelomnico v slovenskem in nenazadnje evropskem znanstveno-raziskovalnem prostoru.

Prvi Dan odprte znanosti, ki je potekal v okviru letne konference Mreža znanja v organizaciji Akademske in raziskovalne mreže – Arnes, je naslovil zaveze Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in tako pričel s tlakovanjem poti do usklajenega napredka slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti, podatkovne pismenosti in dotočnih evropskih smernic. Konferenčno dogajanje je pomemben prispevek k začetku formalnega povezovanja odločevalcev in oblikovalcev politik, raziskovalcev, pedagogov in ponudnikov storitev. Rdečo nit predstavlja oblikovanje spodbudnega raziskovalnega okolja z upoštevanjem načel FAIR, ki jih predstavljajo štirje gradniki: najdljivost (angl. Findability), dostopnost (angl. Accessibility), interoperabilnost (angl. Interoperability), ter ponovna uporabnost (angl. Reusability). Znanstveni ekosistem FAIR tako prispeva k dolgotrajnosti znanstvenih rezultatov in pospešuje dostop do znanja ob sočasni transparentnosti raziskovanega dela.

Strani