1.01 Izvirni znanstveni članek
UDK 94(436.4)"1848":323.1(=163.6)

Janez Cvirn: Štajerski provizorični deželni zbor 1848 in narodno vprašanje. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 82=47(2011), 1, str. 86–102

Štajerski provizorični deželni zbor, ki je zasedal med 13. junijem in 17. avgustom 1848, se je pri obravnavi nove deželne ustave soočil z nacionalnim vprašanjem. Že na prvi seji (13. 6. 1848) so poslanci sprejeli sklep, naj se stenografski zapisniki izdajajo tudi v slovenskem jeziku. Deželna ustava je v tretjem členu »Štajercam nemškiga kakor slovenskiga roda« zagotavljala »enakost njih narodnosti«, s predvidenim oblikovanjem posebnega »slovenskega« spodnještajerskega okrožja z lastnim okrožnim zborom pa je Slovencem zagotavljala neke vrste teritorialno avtonomijo znotraj dežele. Ustava je slovenščini podeljevala status zunanjega uradovalnega jezika v upravi in sodstvu ter dopuščala možnost rabe slovenščine kot jezika obravnav v predvidenem spodnještajerskem okrožnem zboru. Za oblikovanje posebnega slovenskega okrožja in enakopravnost slovenščine sta si v razpravah najbolj prizadevala celjska poslanca Mathias Foregger in Vincenc Gurnik, ki sta hkrati goreče zagovarjala nedeljivost vojvodine Štajerske. Za razliko od poslanca Jakoba Krefta, ki se je v deželnem zboru edini zavzel za program zedinjene Slovenije, sta si prihodnost Slovencev še vedno zamišljala v okviru dežele Štajerske.

Janez Cvirn: The Styria Provisory Provincial Assembly in 1848 and the National Question. Review for History and Ethnography, Maribor 82=47(2011), 1, pp. 86–102

The Styria provisory provincial assembly, which was in session between June 13th and August 17th 1848, came across the national question while deciding on the new province constitution. Already on the first meeting, on June 13th 1848, the members of the assembly received an agreement that the stenographic records of the meetings should also be written in Slovene. The provincial constitution assured in its 3rd paragraph to “Styrians of German and Slovene origin” “equality of their nationalities”. With an intended forming of a special “Slovene” Lower Styria district with its own district assembly the Slovenes were guaranteed a kind of territorial autonomy within the province. The constitution gave the Slovene language a status of outer official language in administration and justice and also allowed the possibility of using the Slovene language as the language of proceedings in the Lower Styria district assembly. Two assembly members from Celje, Mathias Foregger and Vincenc Gurnik, fought heavily for the introduction of a special Slovene district and the equality of the Slovene language. They also passionately defended the indivisibility of the Styria dukedom. Unlike the assembly member Jakob Kreft, who was the only one in the provincial assembly supporting the programme of united Slovenia, they still thought that the future of Slovenes lies in Styria.